Kozmetične sestavine: koža

S tem blogom odpiram novo temo na mojem blogu, in sicer kozmetične sestavine. Posvetila se bom predvsem najbolj znanim sestavinam, ki naj bi se jim izogibali v širokem loku in tistim, ki naj bi bile najboljše. Preden pa se posvetim sestavinam, pa bi vam nekaj rada povedala o koži, saj se mi zdi za razumevanje sestavin to znanje pomembno.  



O koži
Koža je naš največji organ. Njegova naloga je, da ščiti notranjost telesa pred zunanjim okoljem, in sicer uravnava različne procese: izhlapevanje vode, ščiti pred vdorom mikrobov v telo, uravnava telesno temperaturo, ščiti pred vplivi okolja in sodeluje pri imunskem sistemu.


Zgradba kože
Koža je kompleksen organ, ki je sestavljen iz več plasti in vsaka plast ima svojo zgradbo in svoje lastnosti. V grobem plasti kože delimo na povrhnjico (epidermis), usnjico (dermis) in podkožje (subcutis). Poleg tega v koži najdemo še lojnice, znojnice in dlačne mešičke z dlakami, med kožne priveske prištevamo še nohte.


Povrhnjica
Zgornja plast kože določa njen videz, ki je odvisen od navlaženosti, strukture in barve povrhnjice. Če je delovanje povrhnjice pravilno, je koža lepa. Povrhnjica je sestavljena iz več plasti: bazalne, trnaste, zrnate in rožene plasti.  Je najtanjša plast kože in je brez žil in veziv. Povrhnjico sestavljajo keratinociti, ki potujejo skozi vse plasti povrnjice in se pri tem spreminjajo oz. zorijo (temu rečemo proces proliferacije). Procesu zorenja in potovanju keratinocitov rečemo keratinizacija. Med obnavljanjem kože, ki se zgodi na vsakih 25 - 40 dni, pride do luščenja oz. deskvamacije povrhnjice - odluščijo se mrtve celice povrhnjice.
Bazalna plast
Je zarodna plast keratinocitov (tu nastajajo). Keratinociti tvorijo različne vrste keratina, ki imajo različne funkcije. Na bazalni plasti se tvorita predvsem keratina 5 in 14, ki pomagata keratinocitom pri potovanju v višje plasti povrhnjice. Poleg tega v tej plasti najdemo tudi celice, ki pomagajo imunskemu sistemu, celice, ki so receptorji za dotik in pa melanocite, celice, ki vsebujejo organele melanosome, ki proizvajajo melanin in tako dajejo koži barvo.
Trnasta plast
V tej plasti keratinociti dozorevajo, so mnogokotne oblike in imajo značilne trnaste izrastke. Celice proizvajajo keratin, med seboj pa so močno povezane s posebnimi beljakovinskimi strukturami, dezmosomi. Te povezave tvorijo močno mrežo, ki nudi mehansko trdnost celotne povrhnjice. V tej plasti nastajajo tudi lipidi, ki potujejo proti višjim plastem povrhnjice.
Zrnata plast
V tej plasti so keratinociti že precej sploščeni in proizvajajo različne proteine, ki tvorijo proteinsko ovojnico korneocitov (mrtvi keratinociti) in profilagrin.
Rožena plast
Tu se keratinociti dokončno sprememenijo v korneocite. Poenostavljeno lahko zgradbo rožene plasti opišemo kot opeka in malta, kjer so opeka korneociti in malta medcelični lipidi. Korneociti ne proizvajajo več ničesar, napolnjeni pa so z vodo, rezličnimi keratini in sestavinami naravnega vlažilnega faktorja. Obdani so z proteinsko-lipidno ovojnico. Med lipidi v roženi plasti prevladujejo ceramidi, holesterol in proste maščobne kisline. V tej plasti se celice luščijo s površine kože.


Bazalna membrana
Valovita membrana, ki ločuje povrhnjico in usnjico. Z leti se vse bolj splošči in s tem povzroči  vidnejše staranje kože. Tvorijo jo različni proteini (kolagen, proteoglikani).


Usnjica
Leži pod povrhnjico, njena zgradba in debelina pa vplivata na zunanji videz kože. Sestavljena je iz vezivnega tkiva, vsebuje pa tudi limfo, žile, živce in žleze. Sestavljena je iz dveh plasti, in sicer zgornje papilarne plasti, ki je sestavljena iz kolagenskih in elastinskih vlaken, vsebuje pa tudi veliko celic in žil, ter spodnje retikularne plasti, ki je debelejša in ima gosto mrežo vezivnega tkiva, je pa manj prekrvavljena kot zgornja plast. Glavne celice v usnjici so fibroblasti, ki izdelujejo elastin, kolagen in ostale ogrodne proteine in encime. Poleg tega pa se tudi tu nahajajo celice imunskega sistema. Zunajcelično ogrodje, ki da tkivu ustrezno strukturo je sestavljeno iz veziva in osnovne substance (voda z raztopljenimi malimi (soli) in velikimi (glikoproteini) molekulami). Vezivna vlakna, ki jih najdemo v koži, ji nudijo ustrezne mehanske lastnosti - prožnost, čvrstost in raztegljivost.


Podkožje
Zadnja plast kože, ki skrbi, da je koža videti napeta. Tvorijo ga maščobne celice, povezane z rahlim vezivnim tkivom, ki ima veliko krvnih in limfnih žil in živcev. Poleg tega, da skrbi za videz kože, ima tudi druge funkcije: skrbi za termoizolacijo, vsebuje lipidotopne vitamine (A,D,E,K), je skladišče energije, mehanska zaščita za notranje organe, daje obliko telesu….Vsebuje tudi hormone in deluje kot endokrini organ, kjer nastajajo različni proteini.

vir slike



Dejstva o koži …
...Koža je ponavadi velika okrog 2m2.
…V usnjici je prisotna hialuronska kislina, ki lahko veže zelo veliko vode in v obliki soli jo dodajajo v izdelke za nego kože.
...Poškodovana koža tvori brazgotinasto tkivo, ki je drugačno od kože, nima namreč znojnic in dlačnih mešičkov.  
…Na tvoji koži domuje približno 1000 različnih bakterij.
…Koža je najdebelejša na podplatih in najtanjša na očesnih vekah.
…Približno polovica praha doma so mrtve kožne celice.

Kozmetični izdelki so namenjeni delovanju v povrhnjici kože in sestavine naj ne bi prodirale globlje.





Pomoč pri pisanju: Sodobna kozmetika

Ni komentarjev