Ročno izdelana darila

Lanskega novembra, sem se odločila, da svojih prijateljic ne bom obdarila s kupljenimi darili, ampak da jih bom naredila sama. V glavi sem seveda imela vse začrtano kako naj bi bila darilca videti in vedela komu bom darilca podarila in kako bodo sestavljena. Ampak v realnem življenju pač ne gre vse po načrtih ...


Kaj, kako in za koga?
Torej prvi plan za darilca se je postavljal že novembra, ko sem si napisala, koga bom vse obdarila in kako bo darilo sestavljeno – torej iz balzama za ustnice, čestitke, piškotkov in vse bo spravljeno v lični škatlici.



Ko vse delaš zadnji trenutek ...
Ker sem bila prepričana, da bo vse teklo kot po maslu sem se seveda stvari lotila zadnji trenutek. Vmes sem ugotovila, da bi lahko naredila še kopalne bombice, ker so itak čisto preproste. Tako sem šele v nedeljo 20. 12. naročila vse potrebne sestavine in še to sem pol stvari pozabila in sem jih mogla naknadno naročiti. In tako sem zaradi svoje raztresenosti plačala dvojno poštnino in upala, da bodo izdelki pravočasno prišli do mene. Ostale stvari, sem seveda tudi kupovala zadnji trenutek ali bolj natančno 24. 12. Seveda pa sem kupila kake stvari veliko preveč, ker pač na licu mesta računanje količine odpove, ali pa na koncu ugotoviš, da nečesa sploh ne potrebuješ ...

Izdelki, ki naj bi bili enostavni in se izkažejo da niso ...
... sploh če si bodoči kozmetolog in si prepričan, da bo uspelo, tako kot si si zamislil. Na srečo je šlo pri balzamčkih za ustnice vse po načrtih in so postali dovolj trdi, a se hkrati tudi topijo, ko je to potrebno, so bile kopalne bombice večji zalogaj. Namreč začelo se je s penjenjem in reagiranjem vseh sestavin, dokler nisem končno prebrala navodil za izdelavo in videla, kje delam napako. Mogoče sem se le končno naučila, da se splača brati navodila ;)



Škatlice, čestitke, listki....
Najbolj zamuden del, ki mi je pobral največ živcev? Škatlice... Najprej sem naredila tri različne, da sem izbrala tisto, ki je bila najbolj ustrezna, in potem je sledilo rezanje, zvijanje, lepljenje, poravnava, da so dobile približno zahtevano obliko. Čestitke, pa so na koncu postale kartice z osebnim voščilom in bleščicami... In pentljice, ki bi morale končati na čestitkah so končale na škatlici in jim tako dodale piko na i.



Ali so bili vredni vseh izgubljenih živcev?
Čeprav sem se z njimi namučila in izgubila več živcev, kot je bilo dejanskega dela in si vmes trikrat prisegla, da bom naslednje letos darila kupila (zdaj razumem vse tiste, ki darila kupujejo). Pa se mi zdi, da so bile prejemnice nad temi darili z osebno noto veliko bolj navdušene, kot bi bile nad kupljenim darilom. In tudi sama lahko rečem da so mi bila darilca na koncu tako luškana, da mi je bilo kar malo žal, da jih moram dati naprej. 



Ančy :)




2 komentarja

  1. Jaaaa zelo lepo darilo. :) Hvala ti še enkrat. <3

    OdgovoriIzbriši
  2. Jaaaa zelo lepo darilo. :) Hvala ti še enkrat. <3

    OdgovoriIzbriši