Tri naj knjige prebrane v mesecu oktobru

Mesec se počasi izteka in spet je čas za kakšen nov blog. Želim si da bi bili ti pogostejši kot so v tem trenutku. Torej ta mesec sem spet prebrala nekaj knjig, nekatere do konca, nekatere samo začetek, ker me niso potegnile noter. Je pa tole deževno vreme, ki je bilo v preteklih tednih, se skladalo s tem, da sem se kar najraje zabubila v posteljo in brala. Torej sedaj pa res, tri knjige, ki so mi bile všeč ta mesec.
                                 
Jorge Bucay: To ni žalostna zgodba
Prebrala sem vse njegove knjige, ki so bile do sedaj prevedene v slovenščino. In tudi tale ni razočarala. S preprosto zgodbo o deklici, njeni mami in babici, nam pokaže kaj se zgodi, če se zaradi bolečine zapremo vase in kako se želimo skriti, ko se nam nekdo želi približati in zakaj je vredno pozabiti in se na novo naučiti priti v stik z tebi dragimi ljudmi.

A.S. A. Harrison: Tiha žena
Ko sem na naslovnici prebrala, da naj bi spominjala na knjigo Ni je več, sem vedela, da jo moram prebrati. Pa vendar me je sama knjiga mogoče malo razočarala, ker sem malo preveč pričakovala. V knjigi je sicer lepo opisan boj oseb samih s seboj. Tako tistih, ki se borijo da zaživijo tako kot si želijo, kot tistih, ki se pretvarjajo, da je še vedno vse v redu in nikakor ne morejo sprejeti, da se bo njihovo življenje spremenilo in zaradi tega vzamejo usodo v svoje roke. Pa vendar življenje potem ni več isto.

Melanie Gideon: Žena 22
Včasih je internet zatočišče, kjer smo v pogovorih, sploh anonimnih to kar smo v sebi, čeprav mogoče to ni isto kot kažemo navzven drugim ljudem, zato mi je ta knjiga tudi všeč, ker kaže iskanje sebe z preprostimi odgovori na vprašanja.  Namreč ko se žena odloči v raziskavi o zakonskih partnerjih in z dodeljen raziskovalcem z inštituta, ki ji pomaga pri tem, začne odgovarjati na 90 na videz zelo enostavnih vprašanj, o njej, njenem življenju, zakonskem življenju in otrocih se njeno življenje spremeni. Nase začne gledati drugače, z raziskovalcem pa se vedno bolj poveže, ker ve da mu lahko zaupa. Največje presenečenje je prav zagotovo raziskovalec, ki svoj pravi obraz prikaže šele na koncu knjige.



 Ančy ;)

Ni komentarjev